|
1
Pismo pana Mihala Hornyka
kotre poslal do redakci> "Ruske Slovo"
Vaš »NO COMMENT«, objaveni u »Ruskim
Slove« 14.12.200l., zaš ljem zaslužuje i hljeda
komentar, ked už vijava pana Vasilja Turoka nje prenješena u calosci,
a trebalo že bi še vidzelo šicko co povedzene z nahodi
otrimovanja VI Švetovoho kongresu Rusinoh – zaslužel toto pan
Turok, poterašnji predsidatelj Švetovoho kongresu Rusinoh i nahoda u htorej
to povedzene, zasluželi i prjašovski novini »Rusin« na htorih še povolujece,
jak i čitatelje »Ruskoho Slova«.
U »Ruskim Slove«, naj podsetim
čitateljoh, zoz odvitu Pana Vasilja Turoka na pitanje co očekuje od
Kongresu Rusinoh navedzeni sljidujušči slova:
«Budzeme
bešedovac i o sučasnih problemoh u narodnosnim živoce Rusinoh u Juhoslaviji,
dze posle zmeni Miloševičovej vlasci počali atakovac Ukrajinci, abo
proukrajinski moci, co pošljidok skoro dzešecročnej permanentnej vojni
na Balkanje, kotra u suščnosci bula vojna medzi narodami. Alje to i
pošljidok toho že še dzepojeni rusinski lidere, napriklad Natalija
Dudaš dali do službi Miloševičovoho režimu kotri teraz spadnul«.
Za rozliku od »Ruskoho Slova«, na
anglijskim BBC povolujuci še na češke agenstvo ČTK prenješeni
dva vistki zoz htorih čitatelje bez dajakoho komentaru dobivaju polnu
sliku o roboti VI Švetovoho kongresu Rusinoh, a zoz vijavi pana
Vasilja Turoka navedli slova htori ukazali na osnovni namahanja
kongresu : »Okrem toho že vibere novu Švetovu radu Rusinoh, cilj tej shadzki
– očuvac zajednjictvo, zmocnjic čuvstvo jedinstva joho členoh i
potrimac ih u vitvorjovanju vlasnoho identitetu u šickih
žemoh dze žiju«. U vistki BBC-ČTK toto nahlašene i zoz konstatovanjom
že »Rusini mocno hljedaju buc pripoznatim jak nacionalnosc u
Ukrajini«.
Na totu
informaciju BBC-ČTK (originalni anglijski tekst posilam vam po pošti)
naspravdi nje treba njijaki komentar.
Ked bi to
bulo tak jak vihodzi zoz toho co u »Ruskim Slove« prenješene, vec
njijaki problemi za nas: Raz vojna okončena, Miloševič i toti co še dali do
joho službi spadli zoz vlasci i zišli zoz političnej sceni, otvorela nam še
draha do mirnoho životu, njihto na nas vecej nje budze atakovac...
A vono nje
tak, mi tu šicki zname, hto sce znac, toto co pan Vasilj Turok nje muši
znac, daljeko zme jedni od druhih, anji mi nje zname šicki joho
brigi, a trebalo bi bo zme jedno iste - mi tu šicki zname že
»atakovanje«, ja bi skorej poved »svojatanje« - anji nje počalo, anji
še nje zakončelo zoz Miloševičom, ta nje točne anji tverdzenje že to
»pošljidok skoro dzešecročnej vojni na Balkanje«, hoč jaka vona bula,
išče menjej toho že še »dzepojedni rusinski lidere dali do
službi Miloševičovoho režimu kotri teraz spadnul«.
Počalo toto
svojatanje skorej jak tu bulo Miloševiča i njema njijakej
vjazi zoz tim co se tu u našim kraju zbuvalo, najmenjej z
»Dudašovu i druhima htori mu služeli«, dzepojedni po 9. oktober 2000.
roku, kedi otkazali poslušnosc i stali demokratami.
Počatok i
korenji šickomu tomu treba hljedac u prešlosci, vonka z našej ruskej
zajednjici i deržavi Juhoslaviji – bula vona »Miloševičova« ljebo
inšaka. Generacija mojoho oca, narodzeni pod carom
Franjom, žil pod kraljom Aleksandrom, Horti Miklošom i Titom zoz tim
še nošela, nošela še zoz tim i moja generacija pod Titom i pod
Miloševičom, obterhovana zoz tim i mlada generacija htora
stupela do životu i do vlasci posle odhodu Miloševiča. A bome i u šickih tih
generacijoh bulo tih co »služeli režimu« i prehlašovali še »liderami« na
dobre i na zle narodu. Ta či i nješka nje tak!? Prave zme mali nahodu
prečitac u »Ruskim Slove« že i mi už dobili novoho lidera, na mnohaja
ljita...
Fakt ljem,
co nje čežko dokazac, že pod čas Miloševiča toto »atakovanje« doscihlo
objsahi jaki njigda nje malo u prešlosci, dzekujuci pasivnomu
trimanju ked už i nje potrimovki deržavnih - republičnih i pokrajinskih
vlascoh, htori, očihljadno, mali dajaki svojo interesi o htorih
tu nje mesto bešedovac.
II
Panovi
Vasiljovi Turokovi i u tej nahodi ostavame dlužni viražic počitovanje
i pripoznanje za joho doprinošenje otkrivanju i širenju istorijnej pravdi i
nješkajšej realnosci Rusnacoh, Rusinoh, naj povem znova hoč dze
voni žili i hoč jak še volali. Co še nas dotika, mi sebe samim
mušime pripoznac že bi nam trebalo vecej provadzic šicko co še odnoši na
život i obstavini Rusnacoh, Rusinoh u švece, nasampredz tih u Ukrajini, bo
ih tam najvecej. Opitac im še jak voni tam žiju, či še mohli na popisu
žiteljstva otrimanim 15-19. decembra 2001. vijašnjic jak Rusini,
či maju školi, novini, knjižki, radio, televiziju na svojej bešedi, hoč jak
še vona volala!? Mušime i našim širom šveta, nasampredz tim u
Ukrajini pomohnuc naj vecej provadza šicko co še tu z nami
zbuva. Na koncu, ostava nam z počitovanjom zamodljic vlasci nješkajšej
Ukrajini, ked im stalo do nas do čoho treba veric, naj nas primu do
svojoho domu takih jaki zme i ohabja naj sami
medzi sobu i z narodom zoz htorim vjedno žijeme dva
i pol viki na miru i u zlahodi rišavame svojo problemi.
Nam to budze najvekša pomoc, a Ukrajina
na tot sposob može ljem zmocnjic dovirije i počitovanje
htore šicki tu jakih nas jest čuvstvujeme gu veljkomu
Ukrajinskomu narodu. Tedi, ljem tedi hodni zme bešedovac i hljedac u sebe
toto co nas pribljužuje i pravi »jednim istim«, a nje toto co nas
rozdzeljuje i viklada njedoviriju štredku u htorim žijeme i mame žic
dok nas tu jest takih ljebo inšakih.
Hej, naj
nje zabudzem povesc i nam tu predstoji popis
žiteljstva. U naših formularoh za popisovanje budze mesto upisac še i jak
»Rusnak«, a budze mesto upisac še i jak »Ukrajinjec«, ta njijaki
nje problem, hto še jakim trima - naj še tak upiše. Hoč tam dze mesto
upisac »macerinski jazik« - upisal »Ruski (Rusinski)«. I mir
medzi nami.
Ked dakomu
stanoviska u tim tekstu nje budu po smaku, modljim naj še rozpravja,
pobiva, dokazuje i vadzi zoz faktami, a nje zomnu i z mojom ocom. Ked
dakomu toto co tu povedzene nje dosc, naj vihljeduje sam, naj nje sceka od
realnosci i nje zavodzi narod na šljepu drahu. U nješkajšim švece politiki i
informatiki – zna še šicko, nje zna ljem tot hto nje sce znac. Od takoho
horši ljem tot hto zna, a pravdu nje šme povesc.
Našim
mladim htori znaju anglijski i »špartaju« po Internetu, ked scu porozumic
dze korenji šickim našim zvadom i dzeljenjom, tu daljej u tekstu
naznačujem daskeljo veb-sajti od htorih treba počac.
»Ruskomu
Slovu« šljebodni som predložic naj za čitateljoh
htori nje znaju anglijski, na každe tverdzenje že zme »jedno iste«
objavi integralni tekst holjem jednoho od dokumentoh htori tu
spominam i posilam po pošti. Budu ljudze sami čitac i rozdumovac,
podučovanje i komentari im nje budu potrebni.
III
Predkladam,
za počatok otvoric toti veb-sajti:
pod jeden:
http://www.lemko.org/rusyn/proclamation.html
Tam
tekst Proklamaciji Rusinskoho žiteljstva Podparkaptskej
Ukrajini od jula 1991., objavenej u časoh ked še Ukrajinska SSR
vidzeljela zoz rozpadajucoho Sovjetskoho Sojuzu i prehlašela
njezavisnosc. Poručeli Zakarpatski Rusini švetu že voni časc
jednoho z najstarših slavjanskih narodoh, podzeljeni zoz hranjicami vecej
deržavoh, u Ukrajini ih jest kolo 750.000, hljedali od šljebodnej,
demokratskej Ukrajini naj ih pripozna jak nacionalnu menšinu, naj im
da avtonomiju i pravo rozvivac svoju kulturu,
običaji, viru, ekonomiju (posilam vam po pošti tekst tej
Proklamaciji na anglijskim, jak i druhih dokumentoh htori tu spominam ).
pod dva:
http://www.carpatho-rusyn.org/cong/2.htm
Tam
prečitaju že predstavitelje Rusinoh-Rusnacoh na svojim
IV Švetovim kongresu otrimanim u Budimpešti 1997. roku hljedali
od šickih deržavoh dze žiju, ta i od Ukrajini pripoznanje
statusa nacionalnej menšini i prava spram Evropskih
standardoh.
-pod tri:
http://www.carpatho-rusyn.org/tc.htm
Tam
tekst »Rekomendaciji« Ukrajinskim vlascom od Evropskoho centru za
menšinski pitanja (ECMI), čijo šedzisko u Flensburgu, Njemecka, vihlasanej
na shadzki o »Medzietničnih odnošenjoh u Transkarpatskej Ukrajini«,
otrimanej u Užhorodu i Mukačove u septembru 1998.
U tej
»Rekomendaciji« od Ukrajinskih vlascoh še hljeda pripoznac Rusinoh u
Ukrajini jak nacionalnu menšinu, »promptno« ratifikovac evropsku Konvenciju
o ohrani menšinoh i Povelju Sovita Evropi o regionalnih i menšinskih
jazikoh i takoj u podpolnosci ih vipoljnjovac.
Priložene
gu »Rekomendaciji« i povolanje – žaloba Zakarpatskih Rusinoh htorim
nje pripoznate pravo žic po svojomu, podpisana od profesora
Ivana Turjanici, o.Dimitrija Sidora, predsidatelja Transkarpatskoho družtva
Kirila i Metodija, dr Nikolaja Makara, predsidatelja Duhnovičovoho
Transkarpatskoho družtva i dr.
-pod
štiri:
www.legacyrus.com
Tam
informaciji o V Švetovim kongresu Rusinoh otrimanim u Užhorodu u junu 1999.,
u htorih povedzene že u Transkarpatskej oblasci Ukrajini žije
najvekša časc Rusinoh, alje žiju nje pripoznati jak nacionalnosc, nje
maju prava htori pripadaju nacionalnim menšinom. Zoz kongresu
poručene Ukrajini že muši pripoznac svojih Rusinoh i
dac im prava jaki im pripadaju ked naspravdi sce vojsc do Evropskih
strukturoh, bo ljem na tot sposob potverdzi svojo opredzeljenje
na demokratski rozvoj i etničnu toleranciju. Od Ukrajini hljedane
vipoljnjovac podpolno i naspravdi obovjazki zoz medzinarodnih
konvencijoh o ljudskih i menšinskih pravoh i šljebodoh htori potpisala, itd.
Navedzeni
vijavi vecej učašnjikoh, ta i slova pana Vasilja Turoka spram htorih očekuje
že robota toho kongresu prinješe kraj na cernjovitej drahi
htora Rusinoh u Ukrajini vodzi pripoznanju, itd.
-pod pejc:
www.legacyrus.com
Tam dva
informaciji anglijskoho BBC napisani z povolanjom na Češke
agenstvo ČTK o VI Švetovim Kongresu Rusinoh, otrimanim u Pragu oktobra
2001.. Najvažnjejše na tej shadzki, bulo i na tot zavod
hljedanje od Ukrajini pripoznac Rusinom nacionalni identitet i
omožljivic im prava htori po Evropskih
standardoh pripadaju nacionalnim menšinom.
-pod šejsc:
www.legacyrus.com/NarodnyNovinskiEditorial.htm (ljebo
www.narodny-novinki.vadium.sk )
Tam
prečitaju co pisali prjašovski »Narodni Novinki«, čislo 13-14., 20.
marca 2000. roku z nahodi »atakovanja« na Lemkoh i Rusnacoh i
tverdzenja že voni – njič inše ljem Ukrajinci a ih jazik dijalekt
ukrajinskoho. »Nje postoji daco take jak Rusin-Ukrajinjec, ta anji
take jak Rusin/Ukrajinjec, postoja Rusini jak Rusini i Ukrajinci jak
Ukrajinci...I amerikanska CIA pripoznava Rusinoh jak okremni narod od
Ukrajincoh«.
Pod sedem:
http://www.tccweb.org/rusynback.htm
Tam najdu
informaciju Radija Šljebodna Evropa (»Radio Free Europe/Radio Liberty) od
11. januara 2000., spram htorej u Transkarpatskej Ukrajini žije
kolo 600.000 Rusinoh , a išče vše su nje pripoznati.
O Rusinoh jak takih tam še nje bešeduje, rusinski problem še skriva, a co še
dlužej zoz pripoznanjom odaljuje, problem vše vekši, bo to nješka u
švece tak zoz menšinami jak i zoz šickim - co baržej priciskaš, vono
vše baržej skaka.
Hto nje
pripoznal na čas svojo menšini milom, pripoznal ih silom, hto im
nje dal kulturnu avtonomiju, mušel im dac politično-teritorijalnu
avtonomiju, hto im nje dal politično-teritorijalnu avtonomiju, hodno
mu še slučic že im budze mušic dac njezavisnosc!
Hto nje
veri do tej pouki, naj opatri tu kolo sebe, na šicki štiri boki.
Spomina še
i naša časc u Vojvodini jak priklad že še etnične i jazične
našljidstvo može očuvac – u uslovijoh jaki mi mali tu.
Jest na
Internetu i druhi sajti u htorih še spominaju problemi naših hoč jak še
volali širom šveta. Tak na priklad na sajtu OUN, UNESCO,
Helsinškoho i druhih odboroh i organizacijoh za ohranu menšinskih i
človekovih pravoh i šljebodoh, mož najsc i tverdzenje že jazik
Zakarpatskih Rusinoh na teritoriji Ukrajini klasifikovani jak
jazik htori ščezuje. Ked človek toto prečita, nje treba mu odvit na
pitanje pre jaki pričini »umera« jazik jednej etničnej zajednici htora
1991. mala kolo 750.000 pripadnjikoh. Nje treba buc barz učeni ta rozumic že
co to znači ked »umera« jazik jednoho narodu.
Co povesc
na toto ked še zna že mi tu u Juhoslaviji očuvali i rozvili svoj
jazik do toho že stanul rovnopravno z jazikami veljkih slavjanskih
narodoh, a njigda nas nje bulo vecej jak 20.000!?
Najdze, hto
zosce najsc na Internetu i tekst dokumenta »Plan miroh za
rozrišovanje ukrajinsko-rusinskoho problemu« Deržavnej radi Ukrajini od
oktobra 1996., za htori htoška dzeška hvarel že to falsifikat spraveni
napakoscic Ukrajini, co nje treba viključic, teljo falsifikatoh i
sprevodzkoh u švece, ta i tota že Rusnaci – Ukrajinci, že jedna vecej
calkom možljiva. Alje i ked bi to bulo tak, vec to barz dobri falsifikat –
šicko toto co u tim falsifikatu napisane, hosci zoz Ukrajini i našo
»proukrajinski moci« nam tu pripovedali za ostatnji dzešec roki. Treba še
ljem spomnuc co nam pan Aleksandr Moroz tu pripovedal ked bul
jak hosc na Miloševičovim SPS kongresu, a bulo i druhih predstaviteljoh
deržavi, politiki, nauki i kulturi htori pripovedali iste toto i šicko
zapisane u biltenoh i novinoh, na radiju i na televiziji.
Hto zosce
doznac vecej, naj pohljeda sajt
www.tccweb.org.rusynback.htm, zoz htoroho hodzen prejsc na
www.carpatho-rusyn.org/history.htm i vecej druhih, a tam – veljo
toho co treba znac skorej jak še počnje vadzic zoz faktami htori u tim pisme
navedzeni.
Vam, Pan Redaktor i šickim u »Ruskim
Slove« vinčujem novi 2002. rok i žadam dobre zdrave i uspišnu robotu na
hasen Rusnacoh,
Mihal Hornjak
Beograd,
10. januar 2002
gore |
