NA[ BIZNIS    CO [E SLU^UW   DISKUSIY   OGLA[KI   DOWNLOAD RUSYN FONT  ARHIVA     GLASAJCE O FORUMU  VA[O TEKSTI   RUSNACI NA INTERNETU  CYBER RUTHENIA  RUSNACI - PRE[LOSC , TERA[NQOSC , BUDU^NOSC  cyber art  ZAKON  PO^ATNI BOK

Počitovani panove i panji redaktore i novinare Ruskoho slova,

Barz njekrašnje, najmenjej co mož povesc že sce u tekstu »Fobija« pokrajinskoho sekretara za informovanje pana R. Ruskovskoho puščeli časc u htorej še šturmuje na našo dzeci. Nje po perširaz na bokoh Ruskoho slova i Švetlosci objaveni teksti u htorih spomnuti »ocove i sinove« i ljudze htori nje po vašej dzeki na sposob njedopuščeni po zakonu. O profesionalnosci, moralu i dobrim vospitanju bi anji nje bešedovac.

Co še dotika mojoho, von pošol do šveta za robotu jak i tisjači druhih, afirmoval še u švece u svojim fahu – jak taki. Veljke čislo mladih pošlo z našej žemi, nje menše čeka nahodu »zapaljic prejg grani« i nješka bo vše menjej rodičoh co svojim dzecom možu obezpečic normalne dzecinjstvo, dobru školu, robotu i dom, a dajaki biznis ljebo fabriku – to možu ljem toti vibrani. U tim pohljadze nješka tak jak i vščera.

Co še dotika našoho pokrajinskoho sekretara, od joho poslušnjikoh prejg Ruskoho slova ohlašenoho za »političnoho lidera Rusnacoh«, ostava še opitac preco še von zjavel zoz »odvitom« na pismo pridate podpredsidateljovi Viveršnej radi APV dr Dušanu Radosavljeviću, a redaktorovi preco toto puščel – či nje bulo po šore pričekac ta objavic odvit pana podpredsidatelja Viveršnej radi i rozpravu u deržavnih institucijoh, a vec dac možljivosc ohlašic še šickim hto sce na bokoh Ruskoho slova?

U tim co napisane u »odvitu«, až i ked zabudzeme na dzeci, to ljem triski i ohriski. Osnovne u šickim tim našim nacahovanju to pitanje čiju politiku i na jaki sposob, ked slovo o Rusnacoh i Ukrajini zaprovadzuje pan pokrajinski sekretar – svoju osobnje, svojej stranki, či tej našej deržavi u htorej zme pripoznati zoz ustavom i zakonami jak nacionalna menšina, jak Rusnaci, zoz svojim menom, jazikom, kulturnu i druhu tradiciju, a nje jak dajaki tam »subetnos« (neandertalci, kromanjonci, dzivi ljudze!?) ukrajinskoho nacionalizmu.

Na toto hljedame i dobijeme i mi i pan pokrajinski sekretar odvit od odvičateljnih za deržavnu politiku, a vec uvidzime co nam daljej.

Njigda novinarom u Ruskim slove nje bulo ljehko, alje njigda Ruske slovo anji nje bulo take politizovane i tak povjazane za jednu stranku i jednoho človeka jak nješka. Ruske slovo organ Pokrajinskej skupštini, dze zastupeni i druhi, nje ljem jedna stranka. Ruske slovo i druhi našo instituciji njikomu nje ostali od joho djida, pripadaju šickim nam, buli mi taki, ljebo inšaki. I njihto njema pravo svojo politični stanoviska i interesi predstavjac jak stanoviska šickih keljo nas tu jest. Vam tam čuvac našo, a nje propagirovac cudze. Rišenja za našo egzistencijalni i kulturni problemi nam hljedac zoz narodom zoz htorim zme tu opstali i postali toto co zme nješka, a nje u povjazovanju i vijašnjovanju za politiku ukrajinskoho integralnoho nacionalizmu htori u prešlosci nanjesol veljku čkodu našim tam u Karpatom, alje bome i nam tu nješka. Za čkodu htoru nam tu robja, malo nas placa. Nas tu svojataju, a svojih tam uhnjetavaju. Ta či tam medzi vami njihto nje zna i njema česci i počitovanja napisac pravdu o položenju tam tih Rusinoh u Zakarpatskej Ukrajini? Či vi naspravdi nje znace že jaki stanoviska u tim pohljadze maju i co hutorja o ukrajinskej politiki gu svojim Rusinom Zjedinjeni Narodi, vlada ta i CIA Ameriki, OEBS, ECMI, UNPO i druhi medzinarodni organizaciji i na koncu sami toti tam Kasrpatski Rusini...

I nje zabuvajce že vi tam u redakciji, tak jak i pan pokrajinski sekretar na svojej funkciji ljem do času, jak i šicki pred vami. Penjež za robotu i za placi hoč jaki bidni dobivace od penježu pozberanoho prez porciju i na druhi sposob od nas šickih. Merkujce jak tot penjež trošice.

Tak jak vam teraz, tak som šicko co trebalo hvarel na čas i hevtim pred vami.

A vam še išče opitam že co še to scelo povesc zoz tim že nia ostatnje čislo Ruskoho slova pošorel Mihal Simunovič – a von robel i u prethodnim času!? U pretodnim času robeli i Ljubomir Ramač, Mikola Šanta, Rimarova, Papugova i druhi htori tam i nješka, keljo znam i pan Ruskovski, Djura Varga. Djura Latjak, Djura Papharhaji, Štefan Hudak, panji Irina Hardijova-Kovačevič i velji druhi, a bome i ja, ta su tam, pišu i daljej ljebo robja na druhih robotoh. Ozda nas nje trebalo pozabivac pre toto že zme robeli u prethodnih časoh – u svojim času i nje problem u tim, problem u tim že či zme očuvali svoj integritet, sovisc i česc. A o tim tak jak nam, tak i nješkajšomu pokrajinskomu sekretarovi, predsidateljovi nacionalnoho sopvotu, poslanjiku u skupštini APV, itd., panovi Ruskovskomu budu sudzic obstavini jaki zme za narod vitvoreli.

Co še dotika mnje osobnje, barz mi njeprijemno javno o sebe bešedovac, keljo znam to mi perširaz u živoce - ja nje žijem u prešlosci, moj čas tirva i nješka, nje pretarhnul še anji tedi ked som še pocahnul zoz mesta ambasadora bo som nje scel buc učašnjikom u tim co naihodzelo, a mohol som ostac i tedi i nješka išče ljem da som kljipnul z ljivim ljebo pravim okom i prihiljel še tak jak dzepojedni druhi, začuvaj me bože. Nje pretarhnul še anji tedi ked sce me znjali zoz bokoh Ruskoho slova bi še tam dakomu nje pačelo mojo stanovisko že mi tu možeme šiscko, ljem nje možeme svoju sudjbu vjazac za cudzi interesi i politiku na htoru nje možeme vpljivovac. Nje u zvadi som anji zoz svojima rokami, anji zoz švetom i kolo sebe. Možem i nješka, tak jak od kedi znam za sebe o šickomu každomu povesc pravdu, bez hanjbi i strahu, za rozliku od dzepojednih fobičnih htori še zablukani u životu skrivaju pod cudzi podolok.

Zakončim zoz odvitom na ostatnje pitanje pana pokrajinskoho sekretara: Njihto joho nje lapa za nohi i caha dolu zoz visoti (!?) na htoru še vigrabal. Nje treba, von še sam valja zoz svoju politiku, co še ukazalo už i u Verbaše.

I naj nje zabudzem, zname mi jak bulo vščera, zname i jak nješka, a jak nam budze na jutre – uvidzime, nazdavame še ljepšomu. Po tamalj, ozda ljem dajak prežijeme, jak i hevto co zme prežili.

Beograd, 12. oktober 2003.