Miroslav Cirba, [id
NADY VOLQ^KO
“ZAR< POLNOCNOGO SLUNKA”
(]u pamytki na Nad<x Volq~ko) *
“Polnocne slunko prino{i nam, nia poetove.
Vipisane w, vidzi nam {e, zoz samih zagadkoh,
zoz nwvipovedzenih vokaloh i konsonantoh
i privedzene do bilogo roz`iry~eny.
Vinwsli go zoz svo<h snoh zoz togo abo gevtogo boku o~nih
kl<pkoh. Vinwsli go zoz svo<h vidzenqoh zoz togo abo
gevtogo boku `emi i nwba”.
To daskelqo {oriki z Uvodnogo slova Zborn<ka poeti~nih snovidzenqoh “Polnocne slunko”, htori vidal beo}radski “Nolit” 1962. roku. Istogo roku, wdna mlada umetn<ca mala u Muzex primenwnej umetnosci u Beo}radze svox per{u samostojnu vistavu tapiserijoh. Pisatelq uvodn<ka bul Vasko Popa, a mlada umetn<ca – Nady Volq~kova.
Tih dvoh umetn<koh nw povyzali zme slu~ajno. Uvodn<k Vaska Popa bul wdna z inspiracijoh u dalq{ej umetn<ckej roboti Nad< Volq~kovej, a wj `ivot polni z “polnocnim slunkom”, zoz zagadkami, zoz prekrasnima vidzenymi “i z togo i z gevtogo boku `emi i nwba”.
Nady Volq~kova narodzeny 25. aprila 1934. roku u Berkasove. Posle zakon~enih n<z{ih klasoh osnovnej {koli u Berkasove, vis{ih u [idze i Gimnazi< u Srimskej Mitrovici (1953), odhodzi do Beo}radu na studi< na Akademix primenwnwj umetnosci. Od per{ogo dny studijoh po~ina z umetn<cku aktivnoscu, a ostatn<h rokoh {e definitivno opredzelwla za oblasc tapiseri<. Posle daskel<h samostojnih i }rupnih vistavoh 1964. roku Nady Volq~kova postala ~len Zdru`eny podobovih umetn<koh primenwnej umetnosci Serbi<.
Posle zakon~enih studijoh robele yk prowktant tekstilu u Tekstilnej industri< u ]rdelici, Tekstilnim kombinatu ]n<lane, Tekstilnej industri< “Ukrina” u Derventi, Tekstilnej industri< “Fru{ka gora” u [idze i na koncu yk profesor podobovej umetnosci u ]imnazi< “Sava [umanovi~” u [idze dze w, pre horotu penzionovana. U medzi~a{e, na daskelqo zavodi, Nady Volq~kova prebuvala u Parizu, Cirihu i Lozani.
Pod ~as svowj kolo dvacecro~nej umetn<ckej aktivnosci mala velqke ~islo samostojnih i }rupnih vistavoh tapiserijoh od htorih spomnwme lwm daskelqo: Beo}rad, Sarawvo, Novi Sad, Oswk, Opatiy, Za}reb, Cirih, @eneva, Pariz, Zekin}en, Minhen, Lozana... V{adzi - velqki uspih! U` per{a Nadqova vistava u Muzex primenwnej umetnosci u Beo}radze dostala vigodni kritiki. Yk gvarel podobovi kriti~ar Zoran Marku{, roboti na tej vistavi potverdzeli `e Nady Volq~ko, bez oglydu na dalq{u rozvojnu dragu u` ozbilqni umetn<k. Druga vistava u Sarawve naihodzi na i|e vigodnwj{u kritiku.
Posle ka`dej vistavi Nad< Volq~kovej kriti~are {e skladali u wdnim: wj tapiseri< nadvis{ovali konvencionalni cilq dekorativnogo, ukrasnogo predmeta, htoromu cilq ukra{ic odredzenu prostorix abo jogo prakti~ne hasnovanw e}zistovac, oplemen<c z harmonix i linijoh. Ka`da wj tapiseriy svowrodna poeziy. Polnocne slunko, ta<nstvene polnocne slunko, ~ijo odbl<ski mocno ~uvstvovala, htore x vodzelo na nwlegki i za drugih nwraz nwpohopl<vi dragi na htorih {e odrekla {ickih radoscoh zvi~ajnogo, mirnogo `ivota, daruxci svojo moci, i duhovni i fizi~ni tvor~osci za htoru `ila. @ila za toto co lxbela i u tej lxbovi nw pravela rahunki.
I popri horoti htora x provadzela, Nady Volq~kova {e nw pridavala. Robela kelqo mogla, scela nwprerivno robic, `adala velqo zrobic. Toto co zrobela nahodzi {e u (privatnih) zbirkoh u Beo}radze, @enevi, Parizu, Frankfurtu, a wdna ~asc ostala u obiscu u Berkasove. To tapiseri< htori najvecej lxbela “Polnocne slunko” (na htorim vitkala slova ruskej narodnej pisn<: Nw zrubuj, nw scinaj..!), “Oda slunku”, “Lxbim ce `ovte” i vel< drugi. Mala velqki plani. Koncom 1983. roku scela oznova vikladac u Beo}radze.
Vnwdzelx, 31. xliy 1983. roku pred ve~arom, do Berkasova scigla vistka `e u bolqn<ci u Beo}radze (u 49. roku `ivota) umarla Nady Volq~ko. Pohovana w tri dn< poznwj{e na berkasovskim ruskim temetove.
Za{lo wdno polnocne slunko !
* Obyvevene u “Ruskim slove”, Novi Sad, 12. avgusta 1983. roku